»Pri obeh fotografinjah vznikajo podobe iz temnih ozadij in jih je mogoče zaznati kot odmev tišine: pri minimalističnem vdoru neprosojne svetlobe v prostor podob Nataše Segulin nerazložljivo mističen in pri neposrednih upodobitvah ženskih aktov Maje Šivec sugestivno nazoren.«
»Včasih je dovolj en sam pogled, ki v razprti goloti odkrije daritev stvarstva in je hkrati zanosni minuciózni spev bivanju, izpet z najtanjšim sijem, imaginarnim snom, ki gnezdi v prikritem pogledu.«
»Takrat nisem vedel, kdo to je. Vprašal sem postrežčka hotela, v katerem sem bil nastanjen. Fotografija, ki sem jo videl, je name naredila tak vtis, da sem vedel, da moram na enega od njegovih koncertov.«
»Ko sem bil najstnik, takoj po drugi svetovni vojni, je na Japonsko prišla ameriška popkultura, ki je pritegnila mlade. Zelo pomembno se mi je zdelo, da dokumentiram vse, kar se dogaja, zato sem mamo prosil za fotoaparat. Čeprav si ga ni mogla privoščiti, je naredila vse, kar je bilo v njenih močeh, da bi mi uresničila željo.«
»Dva tedna po tem, ko sem videl plakat, sem dobil priložnost, da sem šel na enega od njegovih koncertov - eden od mojih prijateljev, japonski stilist, ki je delal za oblikovalca Kansaja Yamamota, je takrat oblačil Bowieja.«
»Razstavljena dela so po eni strani rezultat raziskave formalnih zakonitosti fotografskega medija, še posebej svetlobnih učinkov, tonskih vrednosti in kontrastov, po drugi strani pa so vizualni odraz njunega osebnega videnja sveta, introspekcije in dobrega poznavanja zgodovine fotografije ali umetnosti.«
»Kot se med seboj oplajajo in destabilizirajo puhasti oblaki ter granulacija natisnjene fotografske povečave, se soočata in spodkopavata svetloba sončnega dneva opoldne in svetloba CIE D50 standardnega svetlobnega vira.«
»Pogosto gre za motive prostorov ali stanj, v katerih se moramo na novo orientirati, ali za ambivalentne prostore, ki nasprotujejo običajni logiki ureditve ter z njo povezanim občutkom identitete.«
»To se po eni strani kaže kot sprejemanje in izkoriščanje tehnološke evolucije z uporabo digitalne tehnologije in koriščenjem umetne inteligence, po drugi strani pa obuja neke vrste arheologijo medija z vračanjem k analognim tehnikam.«
»Njihov kontekst ustreza simptomatiki družbene stvarnosti, ki od nas zahteva, da razmislimo o alternativnih načinih delovanja tudi preko zaznavanja in ustvarjanja drugačnih fizičnih in mentalnih heterotopičnih prostorov.«